Kaj osebam z avtizmom prinaša prihodnost?

Osebe z motnjami avtističnega spektra in njihove družine se spopadajo s celim kupom težav, o katerih se staršem, ki nimajo avtističnih otrok, niti ne sanja. Gre za izkušnjo, ki je, po njihovih besedah, ne bi privoščili niti svojim najhujšim sovražnikom. Zaprtost vase, neodzivnost, nezmožnost stika z drugimi otroci, fizični izpadi in še hujše stvari so del vsakdana in kljub ljubezni do otroka ženejo starše in celotno družino do skrajnih meja.

Uradna medicina avtizem obravnava kot stanje, ki ga ni mogoče zdraviti in avtisti ponavadi dobijo diagnozo, da se stanje ne bo nikoli izboljšalo. Na srečo pa številni uspešni primeri izboljšanja stanja avtistov, tudi v Sloveniji, dokazujejo nasprotno. V zadnjih letih se je za avtiste in njihove družine precej spremenilo, in to na boljše.

Kaj so biomarkerji in kaj imajo z avtizmom?

Ameriški znanstveniki so že leta nazaj ugotovili, da obstajajo biomarkerji (oz. biooznačevalci), po katerih lahko ugotovimo, kateri otroci so bolj izpostavljeni tveganju za avtizem.

Biomarkerji oz. biooznačevalci so snovi, ki jim v organizmu lahko sledimo. Gre za merljive indikatorje nekega biološkega stanja.

Dr. Gerald Mizejewski iz New York State Department of Health (Oddelek za zdravje zvezne države New York) je že leta 2013 izvedel raziskavo, v katero je bilo vključenih 40 družin z avtističnimi otroki starimi med 3 in 5 let. 20 družin je privolilo v izvedbo raziskave in na 16 osebah je bilo izvedeno testiranje. Testirali so njihovo kri, ki je bila odvzeta ob rojstvu in shranjena v zamrzovalniku.

Kri so poslali na testiranje v Teksas, kjer so jo testirali za 90 biomarkerjev. 15 biomarkerjev je vrnilo rezultate. V spodnji tabeli so navedeni biomarkerji, kakšen je njihov vpliv na pojavnost motenj avtističnega spektra pri novorojenčkih, biomedicinska oz. biokemična povezava in zaznana stopnja biomarkerja (povišana ali znižana).

Spodaj še grafični prikaz, kateri biomarkerji, ki se povezujejo z avtizmom, vplivajo na katerega od morebitnih vzrokov avtizma.

V zaključku raziskave dr. Mizejewski skupaj z drugimi avtorji zapiše naslednje:

»Količina raziskav glede avtizma in pridobljeno znanje na tem področju se je v zadnjem desetletju izrazito povečalo. V naslednjih 5-10 letih lahko pričakujemo, da se bo znanje na temo avtizma še povečalo in razširilo na področjih toksičnih kovin, prehrane, biokemije, genskega lokusa, medicinskega slikanja, avtoimunih bolezni in vnetja možganov. V genetiki bosta na prvem mestu odkrivanje gruč genov in genskih lokusov povezanih z avtizmom. Meritve težkih kovin bodo prisotne pri meritvah las avtistov (tako otrok, kot odraslih), da se bo odkrilo česa manjka in česa je v telesu preveč. Razvile so bodo nove diete in prehranski dodatki, ki bodo izboljšali vsakodnevno življenje ljudi z motnjami avtističnega spektra. Izvedene bodo raziskave glede suma na povezavo med peptidi v prebavnem traktu in avtizmom, saj je bilo odkrito, da imajo peptidi v prebavnem traktu enak genski zapis in mRNK (messenger RNA) kot nevropeptidi v možganih. Na področju medicinskega slikanja se bodo vizualizirale in definirale regije možganov povezane z motnjami gibanja in senzorike. Razjasnila se bo povezava avtoimunih bolezni z avtizmom preko sistema levkocitov HLA. Pojasnjena bo vloga izpostavljenosti testosteronu pri sindromu »ekstremno moških možganov« pri osebah z avtizmom. In končno, kot predstavljeno v tem poročilu, vzpostavili se bodo postopki s katerimi bomo lahko testirali novorojenčke in ugotovili stopnjo tveganja za avtizem.«

Kaj je torej novega na področju skrbi za osebe z avtizmom?

Gre za 5 let staro raziskavo in kot je dr. Mijezevski pravilno napovedal, se je v tem času veliko spremenilo.

Potrjena je bila povezava med povišanimi ravnmi testosterona v krvi zarodka in pojavnostjo avtizma ter še dodatna odkritja na tem področju.

Meritve vsebnosti kovin v laseh oseb v avtističnem spektru so nekaj vsakdanjega, na voljo so praktično komurkoli na svetu.

Razvite so nove diete in prehranska dopolnila, ki omogočajo lažje življenje avtistom in njihovim družinam. Prav posebno mesto med prehranskimi dopolnili ima RENS H, ki omogoča čiščenje toksičnih kovin iz telesa in s katerim je že veliko avtistov in tudi drugih oseb z različnimi težavami očistilo svoje telo težkih kovin in ostalih strupov.

Testiranja novorojenčkov glede stopnje tveganja za avtizem sicer še nimamo, a verjamemo lahko, da bo tudi do tega prišlo v ne tako oddaljeni prihodnosti. Vse to in še več, kar se dogaja na področju skrbi za osebe z avtizmom, nas lahko upravičeno navdaja z velikim optimizmom. Izzivi, stres in odpovedovanja za starše so še vedno enormni, a zdaj je luč na koncu tunela že precej svetla, saj imamo dokazane primere uspešnih izboljšanj stanj. Verjamemo, da bo šlo samo še na boljše.

Povzeto po raziskavi Newborn screening for autism: in search of candidate biomarkers https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4981185/.

Vir slik: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4981185/