Ali je zdravljenje avtizma sploh potrebno in smiselno?

Ob novih odkritjih in dokazih, da je avtizem ozdravljiva bolezen, se pojavljajo tudi pomisleki, ali si sploh želimo ozdraviti avtizem. Posamezniki (upravičeno) opozarjajo, da imajo avtisti svoje specifične prednosti in veščine, ki si jih ne želijo »ozdraviti«, saj bi to pomenilo, da se odrekajo delu sebe in postajajo takšni kot drugi.

Ti pomisleki popolnoma držijo – v določenih primerih. Verjetno se vsi strinjamo, da bi bilo spreminjanje avtistične osebe, ki uspešno funkcionira v družbi in svoje veščine uspešno izrablja v dobrobit sebe in družbe, nepotrebno in celo nemoralno. Vendar pa avtizem ni enoznačno stanje, zato tudi govorimo o avtističnem spektru. In izzivi, s katerimi se soočajo avtisti in njihove družine na različnih delih spektra, so zelo zelo različni.

V spodnjem videu je prikazana delček vsakdana družine z avtističnim otrokom, ki ima težjo obliko avtizma.

#vaccinescauseautism #corruptvaccines

Posted by Corrupt Vaccines on Thursday, March 15, 2018

Poseben komentar ni potreben. Verjetno ni človeka na svetu, ki bi v takšnem primeru trdil, da zdravljenje ni potrebno in bo avtistični osebi odvzelo njegov jaz in osebnost.

Primeri uspešnih ozdravitev težjih oblik avtizma, ki so bili tudi javno dokumentirani, so lučka upanja za vse družine, ki se spopadajo z avtizmom v najtežjem delu spektra. Pri njih gre v prvi vrsti za to, da se avtistični osebi in njeni družini sploh omogoči normalno življenje brez vsakodnevnih fizično in psihično izčrpljujočih napadov in težav. Izhod iz tega dela avtističnega spektra je verjetno največja želja vseh, ki to dnevno doživljajo. Zanje je možnost ozdravitve avtizma tisto, kar jim lahko spremeni življenje na bolje.

Kako pa zdravljenje avtizma dejansko poteka?

Zoran Dernovšek, izumitelj RENS H, pravi, da je zdravljenje avtizma proces, kjer ni čudežnih zdravil (le primarna in visoka znanost), je pa trdo, sistematično delo, ki daje predvidljive pozitivne rezultate. Na predavanjih o delovanju RENS H je predstavil rezultate, ki so jih dosegli in sicer, da so v zadnjem obdobju uspeli potrditi, skupaj z ekipo, da je biomedicinski del avtizma zdaj ozdravljiv v doglednem času.

»Govora je o cca 96% napredkih v prvih 6-ih mesecih, kjer pade ATEC za vsaj 50% ali več. Povprečno lahko otroka z začetnim ATEC 120-150 spravimo ven iz spektra (ATEC pod 20) v cca 1,5-2 letih, v primeru uporabe dodatnih terapij, npr. SCT, pa še prej.«

»Ko se to zgodi, se teža zaključka zdravljenja prenese na specialno pedagogiko in podporna okolja, ki po tej biomedicinski fazi delajo z otroci, kateri se zavedajo okolice, navodil in jim sledijo. Zato to omogoči tudi specialnim pedagogom, da imajo hitrejše in boljše uspehe pri svojem delu.«

G. Dernovšek pove še nekaj zelo zanimivega:

»Praviloma večina avtistov tudi po zaključku zdravljenja zadrži prednosti, ki jih v času bolezni razvijejo kot kompenzacijo za blokirane možganske centre, npr. foto spomin, ročne ali umske prednosti, ipd. Vendar pa jim šele izhod iz spektra omogoči prevzeti dominantno vlogo v svoji okolici.«

Ko se enkrat odstranijo najhujše težave, povezane z avtizmom, torej specifične lastnosti in prednosti avtistične osebe ostanejo in avtist zdaj dobi možnost, da jih resnično izkoristi.

Odgovor na vprašanje v naslovu je tako da in ne. Če avtistična oseba dobro deluje v družbi in ona in njena družina ne čutita potrebe po spremembah, je zdravljenje popolnoma odveč. Če pa avtizem povzroča avtistu in njegovi družini velike težave in stiske, pa je zdravljenje prava pot.