Zoran Dernovšek govori o avtizmu

Avtor RENS H, Zoran Dernovšek, v oddaji Klepet ob kavi govori o avtizmu.

Spodaj je povzetek njegovega pogovora.

G. Dernovšek uvodoma pove, da se je diagnoza avtizma s časom spreminjala. Na začetku je bil avtizem označen za psihološko motnjo, nato za genetsko motnjo, kasneje kot motnja zaradi vplivov okolja, cepiv itd. Avtizem je danes še vedno uradno tretiran kot motnja v razvoju ne kot bolezen. G. Dernovšek nanj gleda kot na klasično bolezen, ki ima svoj vzrok, bolezen, posledice. Rezultat bolezni je, da otrok (ali odrasli) postane asocialen, iztrgan iz okolice, čustev ne zna izraziti in ne razume dogajanja okoli sebe, ker so določeni možganski centri blokirani in ne delujejo tako, kot pri običajnih ljudeh.

Industrijska revolucija je prinesla ogromno onesnaženja v vodi, hrani, zraku. Prav tako ne smemo zanemariti cepiv, ki so danes eden od glavnih sprožilcev avtizma. Človekov imunski sistem ne zmore več čistiti organizma strupenih kovin, zato se te kovine akumulirajo v možganih, kjer napadejo posamezne možganske centre in jih blokirajo. Težava je tudi v tem, da uradna medicina obravnava bolezni skozi simptome – glede na simptome, ti določijo diagnozo. Sam pa iščem vzroke, povzročitelje, in ena zadnjih ugotovitev je, da so določeni aditivi v cepiva lahko sprožilci. Sprožilci so kovine, ki jih dodajo v cepiva, da bi bila ta cepiva dlje uporabna. Včasih je bila težava živo srebro, ki se je dodajalo v cepiva, vendar pa je v modernih cepivih večja težava aluminij v nano delcih. Raziskave iz lanskega leta kažejo, da aluminij, ne glede na to, kje vstopi v  telo, najpozneje v enem letu konča v možganih. In to je neposredno povezano z demenco, alzheimerjevo boleznijo, parkinsonovo boleznijo itd., ki imajo isto skupno lastnost, da poškodujejo živčne celice.

Kaj povzroči avtizem?

G. Dernovšek je predstavil tudi svojo teorijo o tem, kaj povzroči avtizem. Po njegovem mnenju je težava v tem, da v dodatkih, ki so sestavljeni iz delov teles živali (miši, opice itd.), ki se jih suši, melje in dodaja v cepiva, skrite mikrobakterije, ki povzročajo drugačne bolezni pri živalih in se na ta način direktno prenesejo v naše telo. To lahko ostane pasivno, če ni prisotnih dovolj sprožilcev. Sprožilci pa so ponavadi stvari, ki onemogočajo delovanje imunskega sistema, npr. vdor plesni iz polprepustnega črevesja v krvni obtok, kjer blokira delovanje imunskega sistema, druga možnost je, da se otroka cepi prezgodaj, ko njegov imunski sistem še ni razvit.

Težava s cepivi je v tem, da se zanje ne spremljajo dolgoročni stranski učinki (kot omenjeno, aluminij se nabere v možganih po enem letu).
Za enojna cepiva, ki so namenjena za eno bolezen, so učinki vsaj deloma preverjeni. Za kombinirana cepiva takšnih preverb ni. Vnaprej se predvideva, da če je 5 cepiv vsako zase varno, je varna tudi njihova kombinacija – kljub temu, da s tem preobremeniš imunski sistem.
Sistem, ki je bil na začetku namenjen zaščiti prebivalcev, je postal grožnja prebivalcem. Razlog za to pa je žal pohlep.

G. Dernovšek omeni, da bo zaradi svojega odkritja, RENS H, odprl center za zdravljenje avtizma v Makedoniji.

Alge, ključna sestavina RENS H

Glede RENS H pove, da je nastal na osnovi alg, ki so zibelka življenja. Uspelo mu je alge obdelati tako, da je njihovo moč spravil pod kontrolo in jih lahko nadzira. Prav tako je povezal znanja z drugih področij.
Ena od težav avtizma so nekontrolirani izpadi. Doslej nihče ni ugotovil, zakaj do njih pride in kako jih ustaviti. Uspelo mu je odkriti rešitev za obe vprašanji. Rešitev je bila preizkušena v praksi in deluje.
Eden od primerov je avtist iz Slovenije, ki je bil leta 2015, pri starosti 13 let, na operaciji z izvornimi celicami. Pred tem je bil neverbalen, ni znal govoriti. Po prvi operaciji je znal ponavljati besede, ki jih je slišal. Po drugi operaciji je bila njegova razvojna stopnja na nivoju enega leta. Po drugi operaciji je bilo vidno izboljšanje, sledila pa je regresija. Operacija z izvornimi celicami namreč potegne del kovin (aluminija) iz možganskih celic v možgansko tekočino. Če se kovin ne izloči iz možganske tekočine, se ta vrne v možganske celice in so lahko stvari še slabše.

Po začetku uporabe RENS H se je regresija ustavila v enem tednu, potem se je začel napredek. Po dveh mesecih in pol je prišlo do preboja.
Raziskovalci v ZDA so ugotovili, da se limfni odvodni sistem širi tudi v možgane in ima tam razvejano deblo. Če je ta odvodni sistem zaprt in neprehoden, se strupi kopičijo, ker ne morejo zapustiti telesa. Preboj, o katerem govorim, je odpiranje limfnega sistema, ker potem sam organizem lahko čisti možgane.

Vir: Klepet ob kavi, https://www.youtube.com/watch?v=9V50oMEeesg

Ga. Saša Barlič deli svojo zgodbo, kako ji je RENS pomagal pri njenih težavah

Tokrat predstavljamo zgodbo ge. Saše Barlič, ki je svojo zgodbo povedala v studiu na Televiziji ETV, kjer je bila gostja skupaj z g. Dernovškom.

Spodaj je kratek povzetek njenega pogovora, celoten pogovor pa si oglejte v spodnjem videu.

Ga. Saša ima diabetes že 35 let, zaradi tega je imela cel kup zdravstvenih težav. Kot posledica diabetesa je imela težave z očmi, ledvica ji je prenehala z delovanjem, sledila je transplantacija ledvice, ki pa ni bila uspešna, zato je prišlo do hude sepse. Sledil je infarkt in 5 tednov je ležala v komi. Zaradi sepse so ji morali med komo obe nogi.

Kljub temu nikoli ni izgubila upanja, je pa poleg uradne medicine iskala še druge rešitve.

Šla je na predavanje Zorana Dernovška, kjer je izvedela osnovne podatke o RENSu, nato pa se je svojo posebno situacijo predstavila tudi g. Dernovšku osebno.

RENS H je pomagal pri ranah na nogi

V času nastanka intervjuja (februar 2017) je RENS H jemala dober mesec in pol.
Pred tem je preobremenila obe nogi, na katerim ima nameščeni protezi. Nogi se nista dobro celili, iz ran je več mesecev tekel izcedek in zdravniki so že razmišljali o ponovni amputaciji. Po dveh dneh jemanja RENS se je izcedek iz ran še okrepil. G. Dernovšek jo je pomiril, da to pomeni, da se stare stvari čistijo in da ni skrbi za paniko. Po treh tednih so se rane sčistile in zaprle. Po nadaljnjih treh tednih sta nogi še vedno v redu.
Dodatno je imela na eni nogi slabšo prekrvavitev, posledično je bila noga tanjša. Tudi to se je zdaj izboljšalo, noga pridobiva na mišični masi in je bolj topla.
Tudi na splošno ima ga. Saša ob jemanju RENS H precej več energije kot prej in tudi v zimskem času nima težav z viroznimi obolenji.

RENS H uporablja tudi partner ge. Saše, ki je transplantiran bolnik z novo ledvico. Po operaciji oz. transplantaciji je imel vseh 15 let probleme s kožo, uporabljali so kortikosteroidne kreme, ker je imel na koži hrapave madeže. Odkar uporablja RENS, mu ni bilo več treba uporabljati krem, ki sicer pomagajo ampak imajo lahko hude stranske učinke. Zdaj je njegova koža gladka in lepa.
Tudi pri njemu se je splošno počutje izboljšalo – spopada se s kronično utrujenostjo, ampak so tudi na tem področju opazne izboljšave in ima več energije.

Ga. Saša je tudi aktivna športnica, uspešno sodeluje na igrah transplantiranih in dializnih bolnikov.

Iz lastnih izkušenj lahko pove, da RENS H ni placebo efekt, ampak da dejansko pomaga.

Vir: Televizija ETV, https://www.youtube.com/watch?v=agng8BBgFvk